izreći

Katso myös: izreci

Kroatia

Verbi

ìzreći (yks. 1. izrèčem/ìzreknēm) (perfektiivinen) (imperfektiivinen ìzricati)

1. ilmaista
2. (oikeustiede) määrätä, julistaa, langettaa
3. (refleksiivinen; se) sanoa vahingossa

Ääntäminen

• IPA: /'ǐzret͡ɕi/
• tavutus: iz‧re‧ći

Taivutus

    Verbin izreći taivutus 

Infinitiivi Preteritin adverbi Passiivin partisiipin perfekti Gerundi izreći izrekavši izrečen – Aikamuoto Yksikkö Monikko 1. pers. 2. pers. 3. pers. 1. pers. 2. pers. 3. pers. Preesens izrečem izrečeš izreče izrečemo izrečete izreku Aoristi izrekoh izreče izrekosmo izrekoste izrekoše Imperatiivi – izreci – izrecimo izrecite – Aktiivin partisiipin perfekti izrekao m. izrekla f. izreklo n. izrekli m. izrekle f. izrekla n.

    Verbin izreći taivutus 

Infinitiivi Preteritin adverbi Passiivin partisiipin perfekti Gerundi izreći izrekavši izrečen – Aikamuoto Yksikkö Monikko 1. pers. 2. pers. 3. pers. 1. pers. 2. pers. 3. pers. Preesens izreknem izrekneš izrekne izreknemo izreknete izreknu Aoristi izrekoh izreče izrekosmo izrekoste izrekoše Imperatiivi – izrekni – izreknimo izreknite – Aktiivin partisiipin perfekti izrekao m. izrekla f. izreklo n. izrekli m. izrekle f. izrekla n.

Aiheesta muualla

• ìzreći Školski rječnik hrvatskoga jezika